Volt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti. Imenovana je v čast italijanskemu fiziku Alessandru Volti (1745–1827), ki je leta 1800 iznašel prvo električno baterijo, danes znano kot Voltov člen. V praksi se pogosto uporablja še tisočkratnik kilovolt (1 kV = 1000V) za daljnovode, generatorje in transformatorje.

En volt ustreza razliki električnih potencialov na električnem uporniku, na katerem električni tok jakosti enega ampera porablja moč enega vata.

Nominalne napetosti najpogostejših virov[uredi | uredi kodo]

Alkalne baterije tipa C (1,5 volta)
  • membranski potencial živčne celice: 40 milivoltov
  • galvanski člen alkalne baterije za večkratno polnenje: 1,2 volta
  • galvanski člen, baterije za enkratno uporabo: 1,5 volta
  • baterija za večkratno polnenje iz (litijeva polimera): 3,7 volta
  • logični nivo tranzistor-tranzistor: 5 voltov
  • avtomobilski električni sistem: 12 voltov
  • stanovanjska električna napeljava: 240 voltov – Avstralija, 120 voltov – Severna Amerika, 220–230 voltov – Evropa
  • prevozna sredstva: 600 do 700 voltov
  • daljnovodi z visoko napetostjo: 110 kilovoltov (do 1150 kV, ki je rekord od leta 2005)
  • strela: velike razlike, pogosto okrog 100 megavoltov.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]